Vhodna vrata so eden glavnih in najbolj prepoznavnih elementov vsake hiše. So tiso, kar na pročelju najprej opazimo in tisto, kar nekako zaokroži videz hiše. Hišo in njene prebivalce varujejo, saj preprečujejo dostop nepovabljenim, in hkrati zagotavljajo zaščito pred vremenskimi vplivi. Njihova glavna vloga je bila vseskozi enaka - varovati, preprečevati ali dovoljevati dostop ter zagotavljati določeno stopnjo zasebnosti.

Zgodovina vrat sicer sega v čas starih Egipčanov. Obstajajo stare slikarije, ki so zgodovinski dokaz nekdanje arhitekture vrat. Sprva so bila vrata le lesen ploh na tečajih. Kasneje pa so jih vse bolj izpopolnjevali.

Grki in Rimljani so že izdelovali vrata različnih oblik - enokrilna, dvokrilna, drsna, celo zložljiva. Starodavna vrata so bila največkrat izdelana iz lesa ali kamna, pa tudi iz brona. Arheologi so namreč marsikje po Evropi našli prav bronasta vrata.

Za najstarejša vrata v Evropi sicer veljajo lesena vrata, ki so jih našli v Zürichu v Švici. Arheologi so jih v zelo dobrem stanju odkrili med izkopavanjem v nekem predelu mesta, kjer so načrtovali izgradnjo parkirne hiše . Vrata naj bi bila stara okoli 5.000 let, pripadala pa naj bi eni do hiš v petih neolitskih vaseh, ki so jih našli na tem območju.

Sicer pa vrata že od nekdaj niso bila le zaščitni element, vhodna vrata so bila in so še vedno tudi pomemben estetski element. Lahko bi jim rekli kar modni dodatek k fasadi. S svojim videzom tako nam, našim družinskim članom in gostom izrekajo svojevrstno dobrodošlico.

Pa ne le to, vrata so bila vedno tudi simbolni element. Vrata so vedno zbliževala ali razdruževala. Bila so mejnik med nami in drugimi, med tistim, kar nam je domače in kar nam je tuje. Za domačimi vrati so se ljudje praviloma vedno in povsod počutili varne in sproščene. Lahko so bili tisto, kar so. Kadar so prestopali tuja vrata, pa so lahko naleteli na neznano, celo nevarno. In še en pomemben simbol imajo vrata – skozi domača vrata so prinašali novorojenčke, in prav tako so skozi domača vrata odnašali umrle. Vrata so torej tudi nekakšen simbol začetka in konca življenja, kar je v starih šegah in navadah močno prisotno.

Dejstvo pa je, da so še posebej v preteklosti z vrati marsikdaj skušali narediti vtis impozantnosti. To velja še posebej za vrata graščin, dvorcev, palač, pa seveda tudi katedral in bazilik. Vtis o bogastvu in pomembnosti so skušali narediti bodisi z velikostjo, bodisi z barvo in razkošnim okrasjem vratnih kril ali okvirjev.

Med najbolj znanimi vrati, ki jih danes pogosto vidimo bodisi v medijih bodisi na selfijih turistov z vsega sveta, so denimo znamenita črna vrata na londonskem Downing Streetu 10, kjer domuje britanski premier, ali pa vrata bazilike Svetega Petra v Vatikanu. In seveda bi se takšnih vrat dalo našteti še kar nekaj. Zagotovo ste se pred katerimi od znamenitih vrat fotografirali tudi že vi.

Več o vratih v naši ponudbi pa izveste na naši spletni strani.